OD LETA 1870

Začelo se je torej leta 1870, ko sta Mihael in Ana Schiker postavila furmansko gostilno Šiker. V hlevu prek ceste, kjer je danes Kmečki muzej, si je živina odpočila, se najedla in odžejala. Z žganjem, jabolčnikom, vinom in studenčnico so se odžejali tudi furmani, ki so po okolici ponesli dober glas o gostoljubni postrežbi in domači pijači po okolici. Potem je k pijači sodil domači kruh, meso, klobase, zaseka in razvila se je gostilna. Njuno delo sta konec 19. stoletja nadaljevala Alojzija in Jožef Šiker. V času do 2. svetovne vojne sta bila tretja generacija, Alojz in Felicita Šiker, ki sta ohranjala sloves gostilne. Četrta generacija z nepozabnima Jožetom in Silvo Šiker je postavila temelj gostilne, kakor jo poznamo danes. Jožetova strast je bilo vino, med njimi »kraljevski« rumeni muškat, ki je še danes najboljša kombinacija s kraljico hiše, šarloto. To sta bila moja babica in dedek. Moja mama Breda in oče Silvo sta peta generacija. Požela sta veliko pohval in nagrad. Prav tako sta prenovila velik del notranjosti, uredila vinsko klet, Kmečki muzej in otroško igrišče. Jaz sem Nataša in sem šesta generacija, gostilno Šiker imam v krvi. Trudim se in načrtujem, kako bi gostilno Šiker ohranjala zvesto tradiciji in poskrbela za njeno vraščenost v sodobni čas, okuse in potrebe naših gostov.

Marsikatere podobne gostilne so se v današnjih kriznih časih znašle v težavah. Mi smo tvegali z investicijo v hotelsko dejavnost, ki se odlično dopolnjuje z legendarno gostilno. V prihodnje si želim z dodatno ponudbo nadgraditi delo mojih prednikov Šikerjev. Toda to so zasebne zgodbe, naša skupna pa je, da pri Šikerjih uživate, za svoj denar dobite najboljše, s seboj vzamete kakšno »dobroto« in nas ohranite v najboljšem spominu, saj se boste tako gotovo še vrnili.

“Šikerjeva” Nataša

DEDIŠČINA GENERACIJ
Spoštovanje in negovanje tradicije

GALERIJA

Scroll to Top